Spremembe in dopolnitve ZDDV-1 so že v procesu sprejemanja v Državnem zboru in morajo biti sprejete do 1. 1. 2019, ko se bodo pričele tudi uporabljati.

Glavne spremembe ZDDV-1 se nanašajo na DDV obravnavo kuponov, opravljanja določenih storitev ter prodaje blaga na daljavo.

S spremembami glede obravnave kuponov na področju DDV se želi na ravni EU doseči enotno obdavčitev kuponov, ki bodo izdani po 31.12.2018 in s tem pri čezmejnih transakcijah preprečiti dvojno obdavčitev ali neobdavčitev kuponov. Med drugim se uveljavlja poenostavitev pravil glede določitve kraja opravljanja storitev za mala podjetja, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci, v drugih državah članicah. Po novem je določena skupna vrednost opravljenih storitev v koledarskem letu v višini 10.000 EUR, ki jo mora davčni zavezanec preseči, da je dolžan izpolnjevati obveznosti glede obračunavanja DDV v drugi državi članici.

Ukinjajo se tudi določene administrativne obremenitve, spreminja se institut samoprijave, v primeru popravljanja napak v obračunu DDV in v primeru naknadne predložitve obračuna DDV pa višina obresti.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-1 ali zakon) uvaja Register dejanskih lastnikov (v nadaljevanju RDL), ki ga bo upravljal in vzdrževal AJPES.

Vsak poslovni subjekt je bil v skladu z določbami ZPPDFT-1 dolžan do 19.11.2017 ugotoviti svojega dejanskega lastnika. Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje. Pokazatelj neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali fizične osebe, je lastništvo več kot 25 odstotkov poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice. 

Zakon določa, da mora vsak poslovni subjekt vpisati svoje dejanske lastnike v RDL do 19. januarja 2018.

Predpisana globa za pravno osebo, ki ne ugotovi oz. napačno ugotovi, posodobi in evidentira podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, je od 6.000 do 60.000 EUR. 

Iz vpisa v register so izvzeti samostojni podjetniki in drugi posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebne družbe z lastnikom – fizično osebo in proračunski uporabniki.

Aplikacija za vpis podatkov v RDL bo na voljo na AJPES predvidoma od 2.12.2017 dalje.  

S spremembami Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ki veljajo in se uporabljajo od 1. 1. 2017 dalje, so za nekatere dohodke, dosežene v letu 2016, določeni novi roki za oddajo napovedi za odmero dohodnine.

Zavezanci, ki so v letu 2016 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 28. februarja 2017 in ne več do 15. januarja, kot je to veljalo do sedaj. 

28. februar 2017 je po novem tudi rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od obresti in dividend, doseženih v preteklem letu, ki so se do sedaj vlagale do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje.

Enako kot do sedaj pa je do 28. februarja 2017 potrebno oddati tudi napovedi za odmero dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v preteklem letu in napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, doseženih v preteklem letu.

Nespremenjen pa je rok za odmero dohodnine od dobička iz kapitala iz odsvojitve nepremičnine, ki jo mora zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve nepremičnine.

Naši davčni svetovalci vam z veseljem svetujejo, pripravijo in po pooblastilu v vašem imenu predložijo tovrstne napovedi na FURS. Pokličite nas in se dogovorite za termin!

Z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2R (Ur. l. RS, št. 63/16), ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo po 1. 1. 2017, je bila spremenjena lestvica za odmero dohodnine za leto 2017 in dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave.

Lestvica za odmero dohodnine se je spremenila tako, da se je med 2. in 3. razred uvedel nov davčni razred, pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 eurov in s stopnjo 34 %. Hkrati se je stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu znižala z 41 % na 39 %.

Nova dohodninska lestvica, ki velja za davčno leto 2017, je naslednja:

Spremenil se je tudi dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, in sicer tako, da se je povečal za 300 eurov, s sedanjih 10.866,37 eur skupnih aktivnih dohodkov zavezanca na 11.166,37 eur skupnih aktivnih dohodkov zavezanca. Višina dodatne splošne olajšave in višina dohodkovnega praga za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave se nista spremenila.

Zneski splošne olajšave v skladu s spremenjenim 111. členom ZDoh-2 so:

Po umaknjeni t.i. mini davčni reformi, s katero je Vlada želela prerazporediti davčno breme in ki je naletela na glasne kritike, predvsem iz gospodarstva, je znan nov predlog spremenjene dohodninske lestvice.

Vlada je določila besedilo novele Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-E), ki je bil 30. 11. 2015 že poslan v obravnavo po nujnem postopku v Državni zbor.

Za davčni leti 2016 in 2017 je predlagana ohranitev četrtega razreda s stopnjo 50%, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 €, enako kot to določa sedanja ureditev. Zvišuje pa se tudi meja med drugim in tretjim dohodninskim razredom, in sicer s sedanjih 18.960,28 € na 20.400,00 €, kar predstavlja skok iz približno 1,5 - kratnika povprečne plače na 1,6 - kratnik (ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav).

Nova dohodninska lestvica, ki bo veljala za davčni leti 2016 in 2017, v kolikor bo predlog novele ZUJF-E sprejet, je naslednja:

Ministrstvo za finance je 10. 11. 2015 objavilo predlog napovedane davčne reforme. »Davčna reforma« zajema tri predpise:

• predlog sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
• predlog sprememb Zakona o dohodnini ter
• predlog Zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev.

Vsi trije predlagani zakoni naj bi se začeli uporabljati 1. 1. 2016.

V nadaljevanju podrobneje izpostavljamo predlagane spremembe davčne zakonodaje.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – predlog novele ZDDPO-2N

S predlogom novele ZDDPO-2N se predlaga ukrepe, usmerjene k cilju zagotavljanja javnofinančne konsolidacije s prestrukturiranjem davčnih bremen z znižanjem davčnih ugodnosti na segmentu obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

Znižanje oz. ukinitev davčnih olajšav

Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

Po veljavni ureditvi znaša olajšava 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove.

Olajšava za investiranje

Po veljavni ureditvi lahko zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, uveljavlja olajšavo za investiranje z znižanjem davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, vendar največ v višini davčne osnove.

Olajšava za zaposlovanje

Po veljavni ureditvi lahko olajšavo za zaposlovanje uveljavljajo zavezanci, ki na novo zaposlijo osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri zavodu RS za zaposlovanje. Davčna osnova se lahko zniža v višini 45 % izplačane plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve, pod pogojem, da je oseba zaposlena za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter če zavezanec poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem letu zaposlitve novega delavca.

Ta olajšava se s predlogom sprememb ZDoh-2 ukinja. Določena je prehodna določba za zavezance, ki imajo na dan začetka uporabe tega zakona pravico do zniževanja davčne osnove zaradi olajšave za zaposlovanje. Davčno osnovo si lahko znižujejo pod pogoji in do poteka 24-mesečnega obdobja iz veljavnega zakona.

Olajšava za donacije političnim strankam

S predlogom sprememb se ta olajšava ukinja.

Amortizacija dobrega imena ni več davčno priznana

Na podlagi določb MSRP amortizacija dobrega imena ni dovoljena. Enake določbe so tudi v Slovenskih računovodskih standardih (SRS 2006). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 55/2015) je bila uvedena določba, da se v izjemnih primerih, kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, dobro ime sistematično odpiše v obdobju petih let. Določbi sledi tudi ureditev v predlogu novih Slovenskih računovodskih standardov – SRS 2016, ki so v postopku sprejemanja in ki se bodo začeli uporabljati 1. 1. 2016. Zaradi navedenega bodo v praksi uporabniki SRS po novem za računovodske namene dobro ime amortizirali, uporabnikom MSRP pa to še vedno ne bo dovoljeno. Zaradi povezave med ugotavljanjem davčne osnove po ZDDPO-2 z ugotavljanjem dobička za poslovne namene po računovodskih standardih bi brez spremembe ZDDPO-2 prihajalo tudi do razlik pri ugotavljanju davčne osnove v odvisnosti od uporabljene računovodske pravne podlage.

Predlog sprememb ZDDPO-2 zato določa, da se amortizacija dobrega imena ne prizna kot odhodek po tem zakonu, četudi je po računovodskih pravnih podlagah obračunana za poslovne namene.

Ukinitev ugodnosti za družbe tveganega kapitala

Gre za dve ugodnosti, ki predstavljata državno pomoč, ker se nanašata zgolj na družbe tveganega kapitala (ničelna stopnja) in izvzem kapitalskih dobičkov, ki je po sedanji ureditvi za odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala dopusten v celoti, medtem ko je izvzem dobička za druge odsvojitve lastniških deležev možen le v višini 50 %.

S predlogom sprememb ZDDPO-2 se predlaga črtanje določbe, na podlagi katere so dobički iz odsvojitve lastniških deležev, pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala, izvzeti iz davčne osnove zavezanca. Predlagana je tudi ukinitev posebne davčne stopnje v višini 0%, ki je pod določenimi pogoji določena za družbe tveganega kapitala.

Zakon o dohodnini – Predlog novele ZDoh-2R

S predlogom novele ZDoh-2R MF predlaga ukrepe, ki so usmerjeni v cilj zagotavljanja javnofinančne konsolidacije s prestrukturiranjem davčnih bremen z znižanjem davčnih ugodnosti na področju dohodka iz dejavnosti, dobičkov iz kapitala in podaljšanja ukrepa večje obremenitve zavezancev z visokimi aktivnimi dohodki.

Znižanje oz. ukinitev davčnih olajšav za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

Določanje davčne osnove in davčnih olajšav za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, je v ZDoh-2 v načelu vezano na rešitve v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Veljavne davčne olajšave za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so tako po vsebini in po velikosti izenačene z davčnimi olajšavami za pravne osebe, po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

Po veljavni ureditvi znaša olajšava 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Za vlaganja se štejejo vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, in vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne in zasebne raziskovalne organizacije. Za neizkoriščen del davčne olajšave se lahko znižuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih.

Olajšava za investiranje

Po veljavni ureditvi lahko zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, uveljavlja olajšavo za investiranje z znižanjem davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove.

Znižuje se tudi višina olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost s sedanjih 40% na 20% vloženega zneska v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti v davčnem letu.

Olajšava za zaposlovanje

Po veljavni ureditvi lahko olajšavo za zaposlovanje uveljavljajo zavezanci, ki na novo zaposlijo osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri zavodu RS za zaposlovanje. Davčna osnova se lahko zniža v višini 45 % izplačane plače te osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve, pod pogojem, da je oseba zaposlena za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter če zavezanec poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem letu zaposlitve novega delavca.

Ta olajšava se s predlogom sprememb ZDoh-2 ukinja. Zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona pravico do zniževanja davčne osnove iz naslova olajšave za zaposlovanje, jo lahko znižuje pod pogoji in do poteka obdobja iz 61.a člena ZDoh-2.

Olajšava za donacije političnim strankam

S predlogom sprememb se ta olajšava ukinja.

Ohranitev najvišjega, 50% razreda lestvice za odmero dohodnine

V skladu z veljavno lestvico za odmero dohodnine za leto 2015 se stopnja 50 % uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 eura, kar pomeni, da so s stopnjo 50 % obremenjeni aktivni dohodki, ki presegajo znesek v višini približno 5 povprečnih plač v RS (ob predpostavki, da zavezanec uveljavlja le splošno olajšavo).

Predlog sprememb predlaga, da se ta dohodninski razred ohrani za naslednjih pet let, tj. od leta 2016 do vključno leta 2020.

Dobički iz kapitala 

Po veljavni ureditvi so kapitalski dobički obdavčeni z dohodnino cedularno, in sicer se davek plačuje po stopnji 25 %, pri čemer:

- se stopnja davka za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala, ki se odsvoji, postopno znižuje - po petih letih imetništva je stopnja 15%, po desetih je 10%, po petnajstih je 5%, v primeru odsvojitve kapitala po dvajsetih letih imetništva pa se dohodnina ne plačuje;

- se dohodnina od dobička iz kapitala ne plačuje po 20 letih imetništva kapitala;

- se dohodnina od dobička iz kapitala ne plačuje od dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002.

Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev – ZPDONUD

Cilj predloga ZPDONUD je spodbuditi nagrajevanje uspešnosti delavcev iz pozitivnega poslovnega izida družb, fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost in njim primerljivih tujih subjektov v Republiki Sloveniji, ter pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom, zagotoviti posebno davčno obravnavo dohodkov za uspešnost.

Predlagane so naslednje poglavitne rešitve:

- Upravičenci do posebne davčne obravnave dohodkov delavcev za uspešnost bodo delodajalci in delavci. Med delodajalce predlog zakona uvršča: gospodarske družbe, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti, in njim primerljive subjekte - nerezidente s poslovno enoto v Republiki Sloveniji. Kot delavce pa zakon opredeljuje delavce, kot so opredeljeni po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, razen za pretežne lastnike gospodarskih družb in njihove družinske člane, za člane poslovodstva in prokuriste.

- Za pridobitev davčnih ugodnosti bo moral delodajalec vnaprej določiti kriterije nagrajevanja uspešnosti, s katerim bodo delavci seznanjeni. Do dohodka za uspešnost so upravičeni vsi delavci, ki izpolnjujejo kriterije nagrajevanja uspešnosti. Delodajalec mora o izplačilu dohodka za uspešnost na dan izplačila obvestiti FURS preko portala eDavki.

Dohodek za uspešnost bo moral delodajalec izplačati vsem delavcem, ki so bili pri njem nepretrgoma zaposleni vsaj 6 mesecev in bodo izpolnjevali kriterije nagrajevanja. Pri tem ne bo smel poseči v pravice delavca glede plačila za delo, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi ali s splošnimi akti delodajalca zgolj z namenom koriščenja davčnih ugodnosti po tem zakonu.

- Delodajalec bo lahko za dohodke za uspešnost namenil največ  20 % poslovnega izida pred obdavčitvijo. Višina dohodka za uspešnost, ki bo deležna posebne davčne obravnave, ne bo smela preseči 2 povprečni mesečni plači delavca v preteklem poslovnem letu oziroma več kot 5.000 eurov. Do posebne davčne obravnave bo upravičeno enkratno in hkratno izplačilo vsem upravičenim delavcem, v primeru izplačil posameznemu delavcu v več delih pa le prvo izplačilo dohodka za uspešnost.

Izplačilo bo lahko sledilo kadarkoli v tekočem poslovnem letu po javni objavi letnega poročila v skladu z ZGD-1, oziroma če delodajalec nima obveznosti javne objave letnega poročila po ZGD-1, po predložitvi izkaza poslovnega izida in bilance stanja davčnemu organu.

Dohodki za uspešnost se ne bodo vštevali v osnovo za prispevke za osebe v delovnem razmerju, medtem ko se bo v davčno osnovo za dohodnino vštevala le polovica dohodka za uspešnost.

- Zakon predvideva tudi prepoved uveljavljanja davčnih ugodnosti. Delodajalec in delavci v dveh poslovnih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila delodajalcu izrečena globa za prekršek po tem zakonu, ne morejo uveljavljati davčnih ugodnosti po tem zakonu.

- Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), uporabljajo pa se še za veljavne pogodbe in pridobljene pravice v skladu z ZUDDob. Delodajalec in pri njem zaposleni delavci, ki so v vključeni v shemo udeležbe pri dobičku po ZUDDob do prenehanja veljavnosti pogodbe o udeležbi pri dobičku, ne morejo uveljavljati davčnih ugodnosti po tem zakonu vključno s poslovnim letom, v katerem preneha veljati pogodba o udeležbi pri dobičku.

- Urejena je tudi prehodna ureditev za izplačila dohodka za uspešnost za leto 2016, ki se bodo izvedla v letu 2017.

- Predvideno je, da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za nagrajevanje uspešnosti delavcev na podlagi poslovnega izida za poslovno leto 2016, ki se začne 1. januarja 2016 ali kasneje.